Prave stvari in odločitve vedno pridejo ob pravem času. Prvo informacijo o FKPV sem dobil slučajno – med pogovorom na vojaški misiji v tujini od sodelavca, ki je bil ob delu tudi študent. Ogledal sem si predmetnik in ugotovil, da so mi teme zelo blizu, saj se z njimi nenehno srečujem tako pri svojem poklicnem delu kot pri prostovoljnih aktivnostih. Čeprav so za mano že tri diplome oziroma zaključne naloge, sem se odločil in vpisal na študij Varnostnega menedžmenta, ki ga bom zdaj kmalu zaključil.
Študiram ob delu in ob vseh obveznostih, povezanih z mojim prostovoljnim udejstvovanjem. Že 25 leto sem zaposlen v Slovenski vojski, kjer sem bil med drugim višji enotovni podčastnik v različnih enotah, v okviru vojaških misij mentor Kosovskih varnostnih sil in glavni podčastnik dveh kontingentov Slovenske vojske na misiji KFOR na Kosovu. V okviru zveze NATO sem na Hrvaški vojaški akademiji dr. Franjo Tuđman pridobil najvišjo podčastniško izobrazbo. Že več kot trideset let sem aktiven tudi v prostovoljnem gasilstvu. Sem predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Črenšovci, gasilski regijski poveljnik za Pomurje in član poveljstva Gasilske zveze Slovenije.
Izzivi pri mojem delu so vselej povezani z vodenjem, poveljevanjem in delom z ljudmi in to na področjih, kjer lahko neupoštevanje predpisov, neusposobljenost, malomarnost in neustrezno vedenje posameznika ogrozi varnost skupine, organizacije in celo države. Nikoli mi ni vseeno, ko odhajamo na intervencijo. Izkušnje in znanje so nujne, da si zaupaš, da veš, kako ravnati in da se lahko odločaš v trenutku. Tanka je linija med junakom in bedakom. Ločnico okrepi – znanje!
Študij, ki sem ga izbral, je po mojem mnenju pisan na kožo vsem, ki delajo v sistemu nacionalne varnosti v Republiki Slovenij, tako na obrambnem in varnostnem področju kot v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Čast in strokovnost sta pomembnejša od funkcije
Živimo v relativnem miru. A varnost in mir nista samoumevna. Na to nas opozarjajo vojne, naravne in druge nesreče, migracije, terorizem, podnebne spremembe, kriminal, kibernetski napadi, propad korporacij in nenazadnje epidemije. Prav te izzive, nevarnosti moramo odgovorni prepoznati in na njih strokovno, hitro ter usklajeno odgovoriti. Za to pa potrebujemo širok spekter znanja in zavedanje o pomenu sodelovanja med različnimi institucijami. A tudi institucije smo predvsem ljudje, ki ravnamo strokovno in etično. Vodje morajo imeti pokončno hrbtenico. Čast in strokovnost morata imeti večjo težo kot formalna moč funkcije. Ko si vodja, lahko druge uspešno vodiš le z zgledom. Le tako lahko vojak, gasilec ali občan dejansko pomaga ljudem.
Na področjih, na katerih delujem, ni večjega zadovoljstva, kot je uspešno izvedena pomoč. To vem iz izkušenj. Pred leti sem iz ledeno mrzle vode rešil človeka, ki je med vožnjo zaradi epileptičnega napada zapeljal v ribnik. V okviru vojaških misij sem bil vpet v aktivnosti, ki so krepile mir, varnost in stabilnost. To me navdaja z zavedanjem, da tako v vsakdanjem življenju (na primer že med vožnjo po cestah) ali v politično nemirnem svetu nič ni samoumevno. Izkušnje in znanje še povečujejo moje zavedanje o lastni odgovornosti, o odgovornosti vodij in nenazadnje o odgovornosti vsakega posameznika. Na vseh ravneh zagotavljanja varnosti!
Ko doštudiram, poiščem nov izziv
Izobražen in usposobljen kader je temelj vsake organizacije. Tega sem se zavedal tudi tedaj, ko sem bil napoten na različna karierna izobraževanja, specialnosti in druga funkcionalna usposabljanja. Ne samo, da sem pri tem pridobil nova znanja, ampak sem upravičil tudi zaupanje nadrejenih, ki so me na ta izobraževanja poslali. Hvaležen sem Slovenski vojski za možnosti izobraževanj doma in v tujini. Prav tako sem hvaležen gasilski organizaciji za možnost, da sem po opravljanju različnih funkcij, vodenju številnih projektov in intervencij lahko opravil tečaj za visokega gasilskega častnika in pridobil najvišji čin v gasilski organizacij v Sloveniji.
A še tako imenitna izobraževanja in izkušnje niso osnova za to, da bi spali na lovorikah. Brez razmišljanja o tem, kje smo, kam gremo in kaj želimo doseči, lahko prehitro pozabimo na – prihodnost. Prav zato sem se odločil za nadaljevanje študija. Resda malce pozno, a vendarle! Včasih pomislim, da bi to lahko storil že prej, po drugi strani pa je vse bilo tako, kot je pač moralo biti. Deloval sem tako, da je bilo prav za družino, službo in splošno družbeno dobro. Ko končam študij, bom z dosedanjimi izkušnjami in novimi znanji poiskal nov 
izziv, kjer bom lahko doprinesel k razvoju organizacije, v kateri sem oziroma bom zaposlen.
Lepo je, ko štejejo nova dejanja
Živim z mnogimi zadolžitvami, zdaj tudi študijskimi. A kjer je volja, je tudi pot. Ta je lažja, če imamo podporo v družini, službi in prijateljih. Ko sem se vpisal, sem vedel, da bo za to treba najti dodaten čas, čeprav prostega časa praktično nimam. Vse obveznosti usklajujem tako, da je moja družina čim manj prikrajšana. Veliko mi pomeni, da smo potovali po svetu in bili skupaj na različnih družinskih aktivnostih. Z ženo si vzameva tudi čas za kolesarjenje, ogled dobrih filmov in druženje s prijatelji. S primernim odnosom in dejanji vsaj malo nadoknadim svojo odsotnost.
Pri študiju me je med drugim navdušilo tudi to, da kar FKPV oglašuje, to tudi zares izvede. Tudi tu štejejo dejanja, ne le obljube, ki jih imamo vsi polna ušesa. Še posebej je to pomembno v času, ko nenormalno postaja normalno … V takih časih so ogroženi medsebojni odnosi in vrednote. Zato je še pomembneje, da nas v prihodnost vodijo znanje, sodelovanje in preseganje razlik med nami.
O avtorju:
Dušan Utroša, študent Varnostnega menedžmenta na FKPV, letnik 1975, je višji podčastnik na Centru vojaških šol Slovenske vojske in že 12 let gasilski regijski poveljnik Pomurja – največje gasilske regije v državi. Je drugi mandat občinski svetnik v občini Črenšovci in je vodja neodvisne liste Glas ljudstva.