Kot športnica sem zamudila veliko predavanj in izpitov, ki sem jih potem opravljala v izrednih rokih. A študijsko gradivo je bilo povsod z menoj: na svetovnem prvenstvu, na grand slamu in drugih tekmovanjih na Japonskem, pa tudi v Wuhanu, kjer smo bili še lani jeseni na pripravah. Zdaj sem zaradi epidemioloških razmer po svetu doma. Za nas, športnike, se je svet skorajda ustavil. Treniramo v lastnih dnevnih sobah in čakamo, kaj bo. Vmes bom pa zdaj diplomirala!
Kjer je volja, tam je pot
Marsikdo misli, da šport in študij nista združljiva. Pa kaj še! Z malo truda je vse mogoče. Kot športnica sem ves čas vedela, da se kariera športnika enkrat konča in da je izobrazba tisto, kar lahko odpre druga vrata. Časa za študij je bilo ob vseh tekmovanjih in treningih res malo, zato pa sem se naučila, kako se dobro organizirati in čas, pa če ga je še tako malo, dobro izkoristiti. Res je, da sem morala večino gradiva predelati sama, a hkrati so mi bili predavatelji vedno na voljo za pojasnila, odgovore na morebitna vprašanja. Kadar pa sem bila doma, sem res z veseljem šla v živo na predavanja, poklepetala s sošolci, opravila seminarske in druge naloge in hodila na izpite.
Najlepše je doseči svoje cilje
Seveda je takšno študijsko in športno življenje kdaj naporno. A ko v polni dvorani zadoni slovenska himna in ko solze kar same pritečejo po licu, veš, da je vredno! Tako je bilo lani, ko sem osvojila naslov evropske prvakinje. Ves dan sem bila tako zbrana, tako osredotočena na tekmo, da še po zmagi v finalu nisem dojela, kaj sem dosegla. Nato pa sem stala na stopničkah z zlato medaljo okoli vratu, ljudje v dvorani v Minsku pa so skupaj z mano poslušali himno Slovenije.
Ko bom diplomirala, solz verjetno ne bo, bo pa za mano še en cilj, ki sem si ga zastavila. Do sedaj sem opravila vse študijske obveznosti. Super je, da me je pri tem podpiralo vodstvo šole in da sem zaradi študija imela priložnost spoznati čudovite ljudi, ki so bili pomemben del mojega študija. Zdaj me čaka še diploma in potem ….
Prihodnost bo zanimiva!
Čas, v katerem smo zdaj, čas, ki bo zaznamoval tudi moj zaključek študija na Abituri, me še dodatno spodbuja, da o prihodnosti razmišljam še več, kot sem do sedaj. Bo moja športna kariera hitro končana ali bo trajala še več let? Tega – tudi zaradi sedanjih epidemioloških razmer – ni mogoče vedeti. Vem pa, da mi bo pridobljeno znanje pomagalo pri izbiri prihodnjih poklicnih poti. Del mene bo verjetno vselej doma v športu, a s kakšnim trenerstvom ali čim podobnim se bom verjetno ukvarjala v prostem času. Kam bom usmerila profesionalno pot, še ne želim povedati 😀 Ne zato, ker ne bi imela pojma o tem, temveč zato, ker me zanima veliko stvari in ker raziskujem dve ali tri verjetne smeri – tudi v povezavi z lastnim podjetništvom.
Ko diplomiram in ko se športna pot konča, si bom najprej privoščila oddih, v katerem bom svoja razmišljanja lažje pretehtala. Kamorkoli se bom usmerila – vem, da mi je študij na Abituri dal širino in razgledanost. Zato sem prepričana, da bom zase našla dejavnost, v kateri bom lahko uživala tako, kot uživam na tatamiju!
Več o avtorici:
Klara Apotekar je vrhunska športnica judoistka, dobitnica številnih odličij in evropska prvakinja v judu v kategoriji do 78 kilogramov. Je študentka smeri Velnes na Abituri – tik pred diplomo. Njenim pogledom na prihodnost lahko prisluhnete tudi v posnetku z Dneva osebnih spoznanj!
