Študiral sem v tišini, osrečujem (se) z glasbo

|
Avtor: Uroš Perić

Igram klavir, pojem jazz, a nisem študiral glasbe. Diplomiral sem na višji strokovni šoli Abitura. Prej sem bil v gimnazijskem programu in pri nekaterih predmetih mi res ni šlo najbolje. Na Abituri pa je bil odnos profesorjev do nas drugačen! Nismo bili le posamezniki za eno uro določenega predmeta, upoštevali so nas kot ljudi s celovitim življenjem. Abitura, ki je bila tedaj nekaj novega v Celju, je bila za mnoge od nas sprva rešilna bilka, potem pa se je izkazalo, da smo z njo mnogi lažje zares in po svoje zaživeli. Šola je pomembna stvar za življenje, ne samo za šolanje!

Včasih potrebujemo splet srečnih naključij

Ravno v času študija me je, prej profesionalnega nogometaša, na nov, bolj študiozen način za seboj potegnila glasba. V mladosti sem že igral harmoniko, ko pa sem v študentskih letih odkril jazz, je bila to ljubezen, ki je takoj premagala vse druge dejavnosti. Ure in ure sem poslušal jazz, blues, soul, country in študiral in poskušal in vadil. Moji vrstniki so se ukvarjali s tedaj moderno glasbo, v kateri se jaz nisem našel, tisti, ki so se tedaj ukvarjali z jazzom, pa so se mi zdeli tako dobri, da je jim sploh nisem upal približati. Ko sem že skoraj opustil misel na to, da bi bil moj jazz lahko še kaj drugega kot moja osebna zadeva, me je k sodelovanju kot pevca povabil profesor, ki je ustanovil celjski orkester Moonlight. Po prvem koncertu in po prvem velikem aplavzu sem vedel, da je to tisto, kar res hočem početi in od česar hočem živeti.

Imel sem srečo, da mi je na pomoč priskočil Marjan Furlan. On ima zasluge za moje prve demo posnetke, za mojo prvo lastno klaviaturo in za mojo prvo – koncertno obleko! Od prvih dobrih odzivov na posnetke je šlo potem samo navzgor. Ne prav na hitro, zato pa zdaj že 15 let zelo vztrajno.

Do diplome s seznami in zapiski z roko

Na enem od prvih koncertov me je opazil tudi profesor, ki je bil pozneje član ocenjevalne komisije za moje diplomsko delo. Ko je bil zagovor za mano, je dejal: No, saj vi se v resnici nameravate ukvarjati z glasbo, ne s to tematiko, ki ste jo zagovarjali? Nasmehnil sem se, ker je seveda imel prav.

A sem kljub temu zadovoljen, da sem diplomiral! Čas, ko sem se iskal, je pomagal, da sem v glasbene in mednarodne vode stopil že kot zrela oseba. Za mano je bilo nešteto ur študija glasbe in kar veliko ur študija za izpite. To sta zame dve povsem različni zadevi. Za šolo sem se vselej učil – v tišini! Pa še ta razlika je bila, da če sem vedel, da se moram učiti za izpit, mi to ni ravno povzročalo velikega veselja. Kadar sem vedel, da bom naslednji dan študiral kaj glasbenega, pa sem komaj čakal, da noč mine in da se lotim dela. No, obstaja pa tudi nekaj študioznih podobnosti. Od nekdaj si delam sezname, kaj moram narediti – pa naj je bilo to za šolo ali pa za karkoli drugega v življenju. Prepričan sem, da kdor si dela sezname opravil, naredi več kot drugi. Od nekdaj mi pri učenju ali pri študiju glasbe pomaga tudi pisanje z roko, ker si človek tako več zapomni. Študijsko gradivo sem predeloval sistematično, z izpiski in podčrtavami, del študioznega pristopa h glasbi je bilo tudi to, da sem note zapisoval z roko.

Sistematičnost in študioznost pomagata doseči cilje!

Kar znam, lahko delim – tudi v Celju!

Koncertiram po Evropi in po ZDA, vselej pa – če je čas – tudi doma. Pred kratkim sem imel koncert v Žalcu, zdaj je pred mano dobrodelni koncert za Lions klub Mozaik Celje, ki bo pomagal otrokom iz družin v socialni stiski.

Kar se naučim, znam. Zato zdaj za običajne koncerte ne študiram več toliko; se pa študiozno pripravim na snemanja. Nov program, kakršen je na zadnjem božičnem albumu, posnetem s simfoničnim orkestrom, resnično naštudiram. Še vedno to najraje počnem zjutraj, ko imam največ energije.

Ljudje smo pač različni. Eni za študij potrebujemo tišino in samoto, drugi se raje učijo morda v družbi in mogoče celo z glasbo. Karkoli in kakorkoli se že učimo, pa je lepo, če ostanemo takšni, kot smo! In lepo je, če med seboj sodelujemo: pa naj gre za koncert z dobrim namenom ali pa npr. za sodelovanje v Alumni klubu naše šole. Se vidimo na koncertih in mora tudi ob kakšni šolski priložnosti!

 

Lep pozdrav

Uroš Perić

 

O avtorju:

Uroš Perić Perry je svetovno znan glasbenik, znan po odličnih interpretacijah skladb iz zlate dobe bluesa, soula in jazza. S svojim programom A Tribute to Ray Charles je do zdaj nastopil v Evropi, ZDA in Afriki (Tunisu in Maroku), tudi v Rusiji. S petjem in igranjem klavirja ter značilnim pozibavanjem navdušuje svoje občinstvo širom po svetu. Njegova glasba je dostopna na 16 zgoščenkah.

https://urosperich.com

Vabilo na dobrodelni koncert:

https://www.cele.si/uros-peric/