Študijska praksa v živo. V Grčiji!

|
Eva Kotnik

Solzne zgodbe o koncu prakse 

Moja grška študijska praksa se je končala – s solzami! Moj prihod domov je bil tudi – v solzah. Ampak brez skrbi – to so bile same lepe kaplje, polne hvaležnosti in veselja.

Slovo in upanje

Po treh mesecih dela in uživanja na študijski praksi v Grčiji (poglejte spodaj, kako sem se odpravila tja in kako mi je šlo v hotelu) sem bila vesela, da grem nazaj domov, in žalostna, ker sem že vnaprej pogrešala prijatelje, s katerimi sem delila svoj grški čas.

Res smo se ujeli in upam, da se še kdaj vidimo! S sprva čisto novo, po treh mesecih pa odlično in staro prijateljico Dominiko sva se res poslavljali v solzah in ob tem že načrtovali, da jo obiščem na Poljskem ali v Nemčiji.

Celo doživetje je bilo nepozabno in niti za hip nisem obžalovala, da sem se sama samcata podala v to izkušnjo na Zakyntos. Otok sem spoznala tako, kot ga ne bi nikoli, če bi tja prišla le kot turistka.

Dobrodošlica in hvaležnost

Po pristanku v Ljubljani me je pričakal fant. Kakšno veselje! Doma me je pričakala družina s solzami v očeh. Sobo so mi opremili z baloni in napisom dobrodošla. Kako lepo!

Zdaj sem tu – bogatejša za super izkušnjo. Vsakomur priporočam, da se odloči za prakso v tujini. Ko se sam podaš v svet, ugotoviš, kdo pravzaprav si, obenem pa na drugačen način obiščeš del sveta, ki si ga želel spoznati. Erasmus ti da nove perspektive!

Nič mi ni žal.  No, žal mi je le, da nisem odšla na prakso že prejšnje leto! Ampak saj je pred mano še eno leto možnosti in priložnosti. Morda vam pa o Erasmus izkušnjah povem kaj tudi v novem študijskem letu!

Hvala, ker ste me spremljali in – opogumite se še vi!

Kalimera! Dobro jutro. (7. 7. 2021)

Odpotovala sem zadnji dan maja (poglejte spodaj prvi zapis), prvi tedni so bili spoznavni (poglejte drugi zapis), zdaj pa že lahko stresam različne izkušnje iz rokava 😀  Če smo na začetku študentje delali po 4 ure, nas je zdaj premalo oz. imamo premalo rok za vse, kar je treba narediti.

Doslej bi lahko pričakovali, da znam že kaj grščine, a ne? No, bolje mi gre s poljščino! Tukaj je namreč res veliko gostov iz Poljske. Kar se grščine tiče, poznam osnovne pozdrave in fraze, a tudi teh skorajda ne potrebujem, saj so gostje v našem hotelu tujci. Morda bo h bolj grškim govorom prispevala nova sodelavka Lica. Rada govori in glasno govori, a je mi, študentje iz programa Erasmus res nič ne razumemo. Nje to ne moti. Pove pač v grščini večkrat in tolikokrat, da že nekako ugotoviš, kaj hoče povedati 😀 Mogoče bo ona razlog, da se naučim še kaj grških besed.

Sicer pa sem na nek način napredovala! Postala sem sladoledna gospa oz. »ice cream lady«. Od začetnega natakarstva z zanimivimi izkušnjami, kako se od dneva do dneva lahko spreminja pravilo, kako postaviti pogrinjek, so me premaknili k bifeju, kjer sem stregla hrano, nato pa sem pristala pri sladoledu. Otroci ga res obožujejo in če bi imela 10 rok, bi jih ne imela dovolj za vse njihove želje. Imajo pa tudi nore prošnje! Nekomu sem v majhen kornet morala naložiti 6 kepic. Ker sem bila prvič v vlogi sladoledarke, sem se lovila, a mi je uspelo. Moje početje je videla dolga kolona čakajočih in zdaj me vsi kličejo »ice cream lady«.

Moja študijska izkušnja je zanimiva, malo pa tudi posuta s črepinjami. Mogoče bi morala omeniti koliko krožnikov in kozarcev sem že razbila, ampak sem pozabila šteti 😀 Številke se izgubijo v dogodivščinah in v prepevanju rojstnodnevnih napevov. Vse najboljše smo prepevali nad torto nekega malčka, poskrbimo pa tudi za druga presenečenja. Eno do njih je bilo za bodočega dedka, ki mu je noseča hči sporočila novico o spremembi njegovega statusa. Dobrih trenutkov je veliko. In do konca moje grške prakse se jih bo zagotovo še nabralo! Vesela sem, da mi je šola omogočila to izkušnjo.

 

Drugi pozdrav (22. 6. 2021)

Na Zakintos sem prišla pred tremi tedni. Po še kar naporni poti sem prvi dan potrebovala za urejanje vseh dokumentov, za počitek in za spoznavanje drugih študentk, ki so prav tako na praksi v »mojem« hotelu.  Z mano je zdaj že prijateljica, ki prihaja iz Italije, ter dekle s Poljske. Z njo sva si privoščili tridnevni izlet po Zakintosu. Najeli sva štirikolesnik in obiskali večino plaž, mesta, skrite kotičke ter poskusili nekaj tradicionalnih jedi.

Po tem odličnem raziskovanju smo začele z delom v Aqua Bay hotelu. Za sedaj delam kot natakarica, ker velnes zaradi razmer, povezanih s covid-19, še ni odprt. Delam 4 ure na dan. Sprva so bile namenjene predvsem temu, da spoznam njihov način dela, sicer pa v restavraciji strežem hrano, pripravljam pribor in podobno. Ker sem upala na delo v velnesu, mi natakarske izkušnje niso ravno ljube, a 4 ure na dan ni težko! Po delu me čakajo morje, sonce in odlična družba. Vsi, ki smo tu prek programa Erasmus, se radi družimo na plaži.

V čem je razlika med Slovenijo in Grčijo? Tu si res vzamejo čas da vse pripravijo, hkrati pa se zdi, da je organizacija vsakič znova izziv 😀 Kaj bomo delali danes? Kje bi morali ta hip biti? No, učimo se in prilagajamo.  Mogoče je zaradi korone letos vse drugače. Študentje iz programa Erasmus večinoma pač delamo kar je treba in ne tega, kar smo želeli. A mi vseeno ni prav nič žal, da sem tu in da pridobivam nove izkušnje!

Z vami delim nekaj fotografij, na Fb profilu ABITURA | Facebook pa si oglejte še video pozdrav, v katerem vam na kratko razkažem hotel, v katerem sem na praksi!

Prvi pozdrav (31. 5. 2021)

Hej, jaz pa zadnji dan maja odletim v Grčijo! Ne grem na počitnice, ampak na trimesečno prakso v okviru mojega študija. Sprva nisem bila čisto prepričana, da si želim na prakso odpotovati sama, potem pa sem pomislila, da če bom čakala na prijatelje in študijske sopotnike, na koncu ne bom šla nikamor. No, zdaj grem!

Stara sem 20 let in prvič potujem sama. Zdaj bom preverila, kako samostojna sem in kako se znajdem sama v tuji državi. Torej, namenjena sem v Grčijo, na otok Zakintos. 31. maja ob 7:00 odletim z letališča v Benetkah do Aten. Uživam v načrtovanju potovanj in sem hitro ugotovila, da je najbolje, da odletim samo do Aten in potem nadaljujem pot do svojega cilja z avtobusom.

Zelo zgodaj zjutraj me bo fant odpeljal v Ljubljano, od tam pa grem naprej s prevoznikom do letališča. Ko se bom vkrcala na letalo, bom mirna. In navdušena! Na letalu se bom zavedla, da mi je uspelo. Ne glede na leto za nami, jaz zdaj potujem 😀

Kaj me čaka? Kaj bom počela? Pridobivala bom izkušnje s področja turizma in velnesa, hkrati pa … Ali bom spoznala nove prijatelje? Me bodo sprejeli? Kaj bom počela v prostem času? Takšna vprašanja se mi pletejo po glavi, ampak o tem bom razmišljala, ko se nastanim v hotelu, v katerem bom tudi opravljala svojo prakso. No, že zdaj vem, da bom v Grčiji tudi študirala. S seboj nesem polno torbo knjig za zadnji izpit in morda malo tudi že za diplomo, ki me čaka po vrnitvi.

In še: pisala vam bom! Če vas zanima, kako poteka praksa v Grčiji, me boste na tem blogu lahko spremljali v nadaljevanjih 🙂

Lepo se imejte. Jaz grem pakirat!

O avtorici:

Eva Kotnik, rojena leta 2000, je študentka drugega letnika programa Velnes na Abituri. Ta študij je izbrala po končani Srednji zdravstveni šoli Celje. Preden odpre lastni kozmetični salon, kar je njen karierni cilj, si želi še veliko potovati! V Grčiji bo v okviru prakse delala v hotelski restavraciji, baru, recepciji in velnesu.

 

Avtorica se nam s svojimi izkušnjami javlja z Zakintosa!