Na Abituri, s katero kot predavatelj sodelujem, so mojstri navduševanja za najrazličnejše tematike. Priznam: mene so navdušili, da malo razgledov po oblakih delim z vami v svojem čisto prvem blog zapisu. Sem inženir računalništva in informatike. Zaradi poklicnih dejavnosti in zaradi zasebnih želja in potreb nenehno skačem iz enega oblaka na drugega. In to počnete tudi vi!
Vsi smo povezani z oblaki
Ni uporabnika spleta, ki ne bi vsaj enkrat uporabljal spletnih iskalnikov. Vsem znani Google naj bi bil modrec med njimi. Večina nas ima tudi googlov poštni predal. Uporabljamo elektronsko pošto, ki je shranjena tam nekje drugje – ja, v oblaku! Ko želimo odložiti datoteko, ki bo dostopna od kjerkoli najprej nam, nato pa – ker smo ponosni nanjo – še komu drugemu, naenkrat vede ali nevede začnemo uporabljati dodatne storitve oz. servise, ki jih je nekdo za nas ustvaril tam nekje v spletu in jih shranil na mestu, ki ga v zadnjem času radi imenujejo kar oblak, sicer pa so za te reči v veljavi izrazi kot so »Računalništvo v oblaku«, »Storitev v oblaku« ali tudi »Oblačne storitve«.
Abitura ima svoj lastni oblak
Čeprav domujem na vsaj treh oblakih, sem osebno rad trdo na tleh. Na oblake skočim po potrebi – npr. ob predavanjih na Abituri. Oblake uporabljam predvsem za shrambo in dostopnost svojih podatkov na enem mesta in na enak način. Na Abituri že nekaj časa uporabljamo učno okolje, postavljeno na platformi, imenovani Moodle. Lastni oblak šole večina študentov uporablja za spremljanje in oddajanje svojih del. Vsak študent Abiture tako že uporablja nek oblak ali njegovo storitev. Vprašanje je, ali bi jo lahko bolje in učinkoviteje? Bi lahko z oblaki lažje prišli do svojega zastavljenega cilja? Odgovor na to vprašanje lahko iščemo tudi v poletni šoli »Skočimo na oblak«.
Največji oblaki našega življenja: Google, Microsoft, Apple
Ko uporabljamo Google, nam ta prek svojih oblakov poleg iskalnika in brezplačne spletne elektronske pošte avtomatsko ponuja še:
- zemljevid, navigacija – gmaps,
- shranjevanje in izmenjava datotek – gDrive,
- shranjevanje in izmenjava stikov,
- koledarje,
- pisarniške programe,
- do nedavnega G+ (storitev, podobna Facebooku)
- pogovore – Hangouts,
- učilnice,
- pregledovanje in predvajanje video vsebin – YouTube,
- izmenjavo mnenj, delo v teamu, spletna tabla – JamBoard,
in še marsikaj drugega.
Microsoftov prodajni hit je že nekaj časa zbirka programov za delo v pisarni, znana pod imenom Microsoft Office. Eden od njihovih oblakov je namenjen uporabi paketa Office in njihovi ponudbi brezplačne spletne elektronske pošte (Hotmail, Outlook ali kak drug).
Microsoftov Office paket je tako samodejna kot tudi integrirana rešitev uporabe pisarniškega paketa in dela ljudi (skupna raba, komuniciranje) z dokumenti in drugimi viri. Vsebuje:
- urejevalnika besedil – WORD,
- razpredelnice – kalkulacije – Excel,
- preglednice – predstavitev PowerPoint,
- spletno komuniciranje – Skype,
- deljenje datotek – OneDrive,
- delo v skupini – Teams,
- …
Apple ne izdeluje samo tako priljubljenih pametnih telefonov, ampak tudi zmogljive računalnike, s katerimi uporabnik dobi dostop do oblaka, imenovanega iCloud. Podobno kot drugi poleg uporabe spletnega poštnega naslova omogoča spletno uporabo drugih pisarniških produktov.
Vsebuje:
- spletno pošto – mail,
- skupne kontakte na vseh napravah-Contact,
- mesta za deljenje datotek – iCloudDrive,
- mesta za izmenjavo fotografij – Photos,
- skupne zabeležke – Notes,
- opomnike in koledarje,
- pisarniški paket,
- funkcijo poišči telefon
- in drugo.
Pomembni oblaki našega življenja so še tisti, ki nam omogočajo storitve prek Amazona, DropBoxa, WeTransferja. Če se le malo ustavimo ob uporabi spletnih storitev, nam je hitro jasno, da smo vsi tako ali drugače oblačni!
Spoznavajmo oblake
Vsak uporabnik spleta zagotovo uporablja nekaj storitev v oblaku. Vsak dan se srečujemo z njimi, ne da bi se tega ves čas zavedali. Storitve v oblaku nam omogočajo lažje komuniciranje, izmenjavo informacij, iskanje, elektronsko pošto, uporabo računalnikov na daljavo, spremljanje avdio in video vsebin in podobno. V pričakovanju novih mobilnostnih rešitev, avtonomne vožnje avtomobilov, vključevanja umetne inteligence in različnih novosti na vsa področja življenja bo medsebojnih komunikacij prek storitev v oblaku vse več. Pomembno je, da jih poznamo! Zato na Abituri razmišljamo tudi o izvedbi poletne šole Skočimo na oblak.
Pričakujte vabilo, ko dorečemo termin in vsebine! Sledite napovedniku dogodkov na www.abitura.si in www.fkpv.si!
Oblačni pozdrav,
David Drofenik
O avtorju:
David Drofenik, univ. dipl. inženir računalništva in informatike, že več kot 20 let predava na različnih šolah po Sloveniji. Je tudi predavatelj na višji šoli Abitura in Fakulteti za komercialne in poslovne vede. Od leta 1993 vodi lastno podjetniško dejavnost in ima nenehen stik z gospodarstvom. Novosti na področju računalništva spremlja tudi v prostem času in za zasebne namene. Tako poslovno kot zasebno nenehno vadi skoke med oblaki 😀