Za začetek: hvaležnost
Hvaležnost spreminja naš pogled. Dobesedno spreminja naše možgane. Vzpostavlja nove povezave. Hvaležnost je majhna a mogočna drža, ki lahko spremeni svet. Za začetek je vedno najbolje vaditi hvaležnost. Naj hvaležnost postane ritual. Dan lahko vedno zaključimo s hvaležnostjo, sami ali v dvoje. Hvaležnost sebi in partnerju. Hvaležnost za dogodke, osebe, priložnosti, pa tudi hvaležnost za preizkušnje. Vsak dan lahko vsaj nekomu izrazimo hvaležnost. Obema bo polepšalo dan.
Za vsak dan, teden, mesec, leto
Začnimo z osnovnimi stvarmi. Spanje, objemi in tišina. Priskrbite si dovolj spanja. Povprečno 7 ur na dan. Poskrbite za objeme. Vsak dan podarimo vsaj 3 iskrene objeme, dolge vsaj 60 sekund! Vzemite si čas za tišino. Vsaj 5 minut tišine – brez glasbe, telefona, televizije. V njih se osredotočimo na svoj dih. Za začetek bo to dovolj.
V nadaljevanju postavimo minimum posvečenega časa in ustvarimo sebi prijetno formulo 4×1.
Kaj lahko sebi namenimo enkrat na dan za 15 minut? Na primer meditacijo ali molitev.
Kaj lahko počnemo enkrat na teden po eno uro? Na primer sprehod v naravi.
Kaj si privoščimo enkrat na mesec za ves dan? Na primer odmik od vsega, sami ali v dvoje.
Kaj si vzamemo enkrat na leto vsaj za en vikend? Na primer delavnico za osebno rast ali partnersko delavnico.
Dvojine. Brez njih ne moremo rasti.
Življenje je polno dvojine. Rada jo imam. Osebna rast je v resnici vselej medosebna. Ne moremo rasti brez dvojine. Ne verjamem, da smo na svetu zase, sami sebi namen. Smo za drugega! Ukvarjam se s partnersko terapijo, coachingom, predavanji in rastjo timov. V zadnjih letih je moje delo predvsem ustvarjanje prostora za osebno rast, rast v paru, rast in povezanost znotraj timov. Zato veliko razmišljam o dvojinah. V resnici v vsakem odnosu rastem. V odnosu z možem, z vsakim od sinov, z mamo, s sodelavci. Z nekaterimi redno sodelujem na različnih projektih. In prav vsak od njih me na nek način vleče ven iz mojega udobja, pritiska na boleče točke in mi gre včasih na živce (to pomeni, da mi kaže, kje moram še zrasti). Hkrati me vsak od njih neguje na drugih področjih, da se z njim najdem in mi je udobno (kar pomeni, da se počutim sprejeto in dobim energijo za rast). Če le hočem, se prav od vsakega kaj naučim. Skupno delo je tako povezovalno! Usmerjeni smo k skupnim ciljem. Na poti drug drugega bogatimo.
Ko mislim o dvojini, pomislim na moža, dragocene prijatelje. Z njimi se smejim, skupaj gremo vsak do svojega roba in še malo čez, kjer lahko jočemo in smo ranljivi, kjer smo lahko močni in to drugega ne preplaši. Med njimi sem lahko sprejemajoča in omejena, zaupljiva in polna vprašanj, vesela in otožna. Spet sama dvojina! Dvojnost je v meni.
Boleče izkušnje so fitnes za srce.
Študirala sem na mednarodni salezijanski univerzi v Rimu. Stara sem bila 19 let in v tujino sem šla sama, praktično brez znanja jezika. Samo z veliko željo in odločnostjo. Prepričana sem bila, da je to moja pot. In še vedno mislim, da je! V Rimu sem živela pet let in nabrala brez števila dragocenih izkušenj. Lepih, zabavnih, krvavečih, osebnih in profesionalnih. Študij je bil zahteven. Ker je bil terapevtsko usmerjen, je terjal tudi ogromno dela na sebi. Zaključila sem z magisterijem in po vrnitvi v Slovenijo nadaljevala s študijem psihoterapije, smer transakcijska analiza, ter nato opravila še specializacijo za organizacijsko TA terapevtko. Kasneje sem postala Imago partnerska terapevtka, oba z možem pa sva se izobrazila za Imago profesionalnega facilitatorja.
V času študija je bilo veliko gotovosti in veliko strahu. Spet dvojnost! Po eni strani je bil tu strah, kako bo, in hkrati močno zavedanje, da sem na pravi poti. Soočala sem se s svojo krhkostjo in ranljivostjo. To je edino, kar človeka pripelje do preobrazbe in rasti. Dvojnost rasti ostaja še naprej. Nekje med užitkom in bolečino. Ljudem, projektu, skupini se vedno predam. In potem seveda včasih boli. Boli slovo, neuspeh, bolečina drugih, boli lastna rast. A zdaj že dobro vem, da je tudi bolečina del rasti. Je del novega rojstva. Na vse to gledam kot na fitness za srce! V mojem poklicu moram imeti močno srce. Ljudje povsod, v družinah, v parih in v organizacijah potrebujejo moje srce. Da jih slišim, da jih sprejmem, da jih vzljubim. Tako se zgodi sprememba.
O ne-varnih temah govorimo na varen način.
Najbolj se pri mojem delu poslužujem principov Imago terapije. Ta partnerska terapija temelji na novem načinu razmišljanja o odnosih. Biti-v-odnosu je naša temeljna realnost. V odnosu smo bili spočeti, v odnosu smo rastli, v odnosu smo bili ranjeni in v odnosih se zdravimo in razvijamo. Osnovnih potreb si ne moremo zadovoljevati sami. Biti ljubljen, biti sprejet, biti varen, biti živ, biti cel – vsa ta hrepenenja izpolnjujemo v odnosih. Kot Imago terapevtka in facilitatorka ustvarjam varen prostor, v katerem se partnerja lahko slišita in vidita. Najprej to: da se slišita. Ne tako, kot se »slišita« doma, temveč tako, da gresta zares na obisk v svet drug drugega. Pogosto se na terapiji po dolgem času spet v resnici zagledata. Potem jima pomagam, da spregovorita, da si postavljata drugačna vprašanja in da raziščeta dele, ki jih še nista. Doma se vedno zatikata v ene in iste pogovore in monologe, ki vodijo do enih in istih zaključkov in občutij (pogosto slabih). Pomagam, da ubereta druge poti. V varnem okolju se lotita težkih, pomembnih, tudi bolečih tem. Končni cilj terapije je, da partnerja vzpostavita nov način pogovarjanja, nov način dialoga in da se usposobita, da se kasneje zmoreta pogovoriti tudi sama. Cilj je nova povezanost, večje poznavanje in nov način komunikacije.
Orodje za pogovarjanje so Imago dialogi, ki se jih naučimo na terapiji in na partnerskih delavnicah. Dajejo varnost in oporo. So povezovalni in dajejo idealne strukture rasti v dvoje. Pomagajo, da si vzamemo posvečen in konstruktiven čas za odnos. Z njimi se ne-varnih tem lotimo na varen način. Konflikt spremenimo v priložnost za rast in v večjo povezanost.
Ob konfliktih se ustavimo.
Vsi konflikti so dobri in so priložnost. Samo načini reševanja konfliktov niso vsi dobri. Konflikt vedno kaže, kje so meje rasti in kje imamo še neraziskana področja. Konflikt se zgodi, ko trčita moja in tvoja resničnost. Konflikt me vabi, da se ustavim. Pogledam tvoj svet z radovednostjo in ugotovim, da naju tisto, kar naju na prvi pogled moti, v bistvu povezuje. Nekateri ljudje (rečemo jim konfliktni ljudje) se s konflikti hranijo. Kaj to pomeni? Konflikt je v resnici odnos. Če sem v konfliktu z nekom, sem z njim v nekem odnosu. In ljudje smo raje v slabem odnosu, kot brez odnosa. Če ne znamo, če si ne upamo ali če preprosto nočemo pogledati, kaj se skriva za konfliktom, smo pogosto še vedno raje v konfliktnem odnosu, kot da bi bili sami. Včasih je konfliktnost udobnejša od globljega pogleda ali samote. Iz strahu in iz lenobe ostanemo v konfliktih …
Opogumimo se. Naučimo se biti bolje!
Imago dialogi in druga orodja so uporabni tudi v skupinah in organizacijah. Kjerkoli delujemo, povsod si želimo biti slišani. Varen prostor je pomemben za osebni in poslovni napredek. V njem se lahko umirimo, lahko pripadamo, marsikaj podelimo, se zamislimo, dobimo oporo. Zato bo moje leto 2022 usmerjeno tudi v imago vikend delavnice za pare, ki jih prirejava skupaj z možem. Prva se začne že 14. januarja. Če vas zanima več, mi pišite na sp.tusek@gmail.com ali pa me pokličite po telefonu 040 415 677.
Pa srečno 2022!
O avtorici:
Špela Tušek na Abituri predava predmeta Menedžment stresa in metode sproščanja ter Čustvena inteligenca in osebni razvoj. Po izobrazbi je psihologinja, imago partnerska terapevtka in mediatorka. Po opravljeni diplomi in magisteriju iz psihologije na Mednarodni univerzi v Rimu je opravila dodatne specializacije za TA-psihoterapevtko, TA-organizacijsko svetovalko, imago terapevtko in facilitatorko. Od leta 2009 je mediatorka na Okrožnem in Višjem sodišču v Ljubljani. Kot gostujoča predavateljica in strokovnjakinja iz prakse predava na različnih fakultetah in višjih strokovnih šolah. Izvaja izobraževanja vodilnih kadrov v podjetjih in v vzgojnih ter socialnih zavodih. V zasebni praksi izvaja individualno in partnersko psihoterapijo ter poslovni coaching. Je poročena in mati dveh sinov.