Začetki so polni izzivov. Največkrat takšnih, ki si jih zastavimo sami. Novoletne zaobljube izrekamo vsako leto, a jih redko izpolnimo. Večinoma popadajo in se odvaljajo v pozabo že konec januarja.
Kompetence za pot naprej
Še dobro, da se študijsko leto prične oktobra. Takrat še imamo moč, voljo in upanje v novo. V vse, kar se nam še lahko zgodi in si želimo, da bi se. Začenjamo s predavanji, druženji, srečanji, praksami, izmenjavami, neformalnimi izobraževanji. Nabiramo kompetence in izkušnje za perspektivno prihodnost. Študentje FKPV imamo priložnost sodelovanja pri projektih, udeležbe na konferencah, terenskem delu, si širimo svojo mrežo poznanstev, prisluhnemo lahko gostujočim predavanjem … Predvsem pa našo stabilno pot v prihodnost tlakujejo profesorji s širokim naborom praktičnih izkušenj, ki jih implementirajo tudi v teoretična predavanja in vaje.
Izven okvirjev! 
Kot predsednik KŠOC se velikokrat znajdem v situacijah, ki zahtevajo interdisciplinarno znanje, praktične rešitve in veliko kreativne iznajdljivosti. Pri svojem delu združujem družben in ekonomski vidik učinkovitega komuniciranja z vsemi deležniki preko številnih nenehno razvijajočih se komunikacijskih kanalov in orodij. Tudi, kadar se s tem ne ukvarjam neposredno, je moja dolžnost, da potrebne veščine prenašam na svoje sodelavce znotraj kluba. Zato se mi zdi bistveno, da na fakulteti prejemam znanje, ki krepi razumevanje širše problematike, je aplicirano na konkretne primere aktualnih družbenih situacij in obenem spodbuja kreativno samostojno razmišljanje ter reševanje problemov “izven okvirjev”. Slednje je še posebej koristno, ko se znajdemo v na videz nerešljivi situaciji. Ko je časa resnično malo, lahko le z natančnim načrtovanjem in popolno ciljno usmerjenostjo dosežemo, da je projekt uspešno izveden. Takrat potrebujemo vse vire znanja, kontaktov in lastne inovativnosti – prav te, ki jih pridobivamo na fakulteti.
Verjamemo v svoje načrte?
Pripravljeni smo. Čeprav se morda tega ne zavedamo čisto dobro. V bistvu je to še bolje; malo dvoma vase nam da nov zagon, da se še bolj poglobimo v svoje cilje, premišljeno načrtujemo korake do njih in jih uspešno uberemo. Če nam ne uspe po načrtu A, sta tukaj še vedno načrt B in C. Pa vendar – kot pravijo drugi – ko začnemo razmišljati o alternativi, to pomeni, da v prvi načrt ne verjamemo dovolj. Ah, vsi ti sodobni misleci in uspešneži … kateremu verjeti?
Sam še vedno menim, da je najbolje slediti sebi in svojemu srcu. Izjemna podpora pri znanstveno-strokovnem, tehničnem in tehnološkem usposabljanju za prihodnost nam v tem hitro spreminjajočem se, digitaliziranem in globaliziranem svetu omogoča, karkoli si zamislimo. Širina informacij, poznanstev in kompetenc, ki jih prejemamo na fakulteti, so tista konstrukcija, na katero ponosno razprostremo svojo osebnost. Sebe, izoblikovanega v človeka družbe in ekonomsko uspešne prihodnosti. Sebe, kot se vidimo, ko se pogledamo v ogledalo resnice. Sebe, kakršnemu si hočemo slediti.
Zato, dragi kolegi in kolegice, naj bo letošnja zaobljuba zaobljuba pogumni prihodnosti. Vanjo lahko zakorakamo s samozavestjo in gotovostjo. Ker mi smo pripravljeni.
O avtorju
Tadej Perčič je predsednik Kluba študentov občine Celje in študent Komerciale na FKPV. Perčič že 10 let deluje na področju mladine in mladinske politike v Mestni občini Celje. Trenutno je predsednik Kluba študentov občine Celje, član komisije za mladinska vprašanja na Mestni občini Celje, pobudnik in soustanovitelj Mladinskega sveta Celje in vsesplošno aktiven na področju mladine. Sam pravi, da verjame v mlade, da imajo ti veliko potenciala, zagotoviti jim je potrebno le prostor in priložnost, da svoj potencial razvijejo.