Iz ZDA, kjer živim in delam, v Sloveniji na daljavo predavam o tematikah s področja varnostnega menedžmenta, nemotenega poslovanja podjetij, požarne varnosti in geostrateških in poslovnih vidikih varnostnih tveganj. Kaj imajo skupnega? Marsikaj!
Požarna tveganja so poslovna tveganja
Požarna varnost je zelo prepredena s poslovnimi vedami. Že vsaj deset let je požar med desetimi najpomembnejšimi poslovnimi tveganji. Z vidika tveganj je povsem primerljiv z vstopom novih konkurentov na tržišče ali s pomanjkanjem ključnih kadrov. Podjetja imajo za obravnavo poslovnih tveganj relativno veliko strokovnjakov. Zaposleni se na tem področju izobražujejo, podjetja naročajo študije, izdelujejo ocene tveganja in podobno. Pri požarni varnosti pa je podjetje zgledno že, če ima zaposlenega vsaj varnostnega inženirja. Področje požarnih tveganj je povsem podhranjeno. V podjetjih upajo, da do požara pač ne bo prišlo, če pa že pride, se krivce išče izven podjetij.
Baterije električnih vozil so nov varnostni izziv
Kot akademik in praktik se ukvarjam tako s požarno varnostjo kot z menedžmentom in med tema dvema področjema opažam vse več zanimivih povezav. V času pandemije je povsod zacvetela dostava hrane na dom. Zanjo vsaj v Združenih državah Amerike več kot 80 odstotkov dostavljavcev uporablja električna kolesa in prve žrtve požarov, ki jih lahko zanetijo litij-ionske baterije so bili prav dostavljavci hrane na dom. Pri svojem delu zaradi strahu pred krajami namreč uporabljajo predvsem cenena kolesa z nekoliko manj varnimi baterijami. Dostava hrane s kolesi je za poslovni svet dober poslovni model, za strokovnjake požarne varnosti pa nov problem. Litij-ionske baterije, ki so v telefonih, računalnikih, e-kolesih, e-skirojih in e-vozilih ob napačnem polnjenju, predelavah in poškodbah pač lahko zagorijo. Gorenje, ki je podobno eksploziji, pa je tako burno, da hitro zaneti večji požar. Če se to zgodi ponoči, ko spimo in požara ne opazimo pravočasno, je to lahko usodno. Zato me veseli, da je bila izpostavljena tema letošnjega oktobra – meseca požarne varnosti v Sloveniji – prav možnost požara pri tovrstnih baterijah. Prosim, seznanite se s požarnimi tveganji, povezanimi s temi baterijami, in ukrepajte preventivno!
Zgledi starih preventivnih ravnanj
Ko sem, zdaj že pred kar davnimi leti, prišel na študij požarne varnosti v ZDA, je eden od profesorjev večkrat dejal: »Požar je požar in je enak, kjerkoli ste!« S tem stavkom se načeloma še vedno strinjam, a bi ga vendarle posodobil z mislijo, da so se tveganja za požar spremenila. Ko se ozrem okoli sebe, vidim, da je naše vse hitrejše življenje tudi vse bolj instantno. Trg ponuja cenene in manj kakovostne izdelke, zaradi katerih smo nenehno obdani z velikimi količinami plastike. Ta pa odlično gori in pri gorenju tvori veliko dima, ki vpliva na varno evakuacijo oziroma nas dodatno ogroža. To žal potrjuje tudi statistika. Kljub vse sodobnejšim pristopom ostaja število smrtnih žrtev v požarih skozi leta precej enako, število v požarih poškodovanih pa se celo povečuje. Ko gre za materiale, lahko z vidika požarne varnosti rečem, da so starejši boljši.
Če se ozremo v preteklost, lahko hitro ugotovimo, da so včasih pri preprečevanju požarov bolj upoštevali tudi naravo. Po velikih avstralskih požarih v naravnem okolju v letih 2019 in 2020 se je pokazalo, da je obsežnim požarom botrovalo slabo upravljanje z gozdovi, svoj vpliv pa je imela tudi politika. Avstralski domorodci so v divjini stoletja izvajali ti. preventivne požige. Vsako leto so del gozda namerno požagali. Ker je bilo vegetacije malo, je takšen požar hitro pogorel, popki evkaliptusa pa so se odprli in gozd se je bohotil. Ko so zaradi pritiskov politike s tovrstnimi požigi prenehali, se je vegetacija razmnožila, požari so se intenzivirali in pogorelo je vse, tudi evkaliptusi. Tudi na slovenskem Krasu so včasih pasli drobnico, skrbeli za obdelana polja okoli hiš in za 
zdelane požarne preseke – površine z malo ali nič vegetacije, ki so preprečevali napredovanje požara. Danes se reja drobnice ne izplača, tu in tam je domala prepovedana, ker da naredi preveč škode, površine okoli hiš pa so zaraščene. Nas ob tem velik požar, kot je letos prizadel Kras, res preseneča? Naravno okolje potrebuje ustrezno in strokovno upravljanje in vodenje. Za to pa potrebujemo strokovnjake z znanjem. Izobražujmo se!
O avtorju:
Ddr. Aleš Jug je profesor na področju menedžmenta in varnosti. Kot izredni profesor predava na Suffolk University v ZDA ter na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju. Kot neodvisni konzultant na področju nemotenega poslovanja, kriznega menedžmenta in požarne varnosti redno sodeluje s podjetji v ZDA in Sloveniji. Ddr. Jug je član ekspertne skupine IFSS – International Fire Safety Standards (IFSS) Coalition, ki pri Organizaciji združenih narodov posodablja standarde na področju varstva pred požarom. Je tudi član upravnega odbora Slovenskega združenja za požarno varstvo in podpredsednik komisije za požarno preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije.