Kakšno darilo je študij? Najlepše!

|
Lidija Mlinarič

Junija sem uspešno zaključila prvo stopnjo študija. Nepopisno lepa izkušnja! Avgusta sem imela rojstni dan. Poln presenečenj! Zdaj sem vpisana na drugo stopnjo študija. Ker sem si to tako zelo želela! In ker imam moža, ki mi pomaga izpolnjevati velike želje.

Kala, torta in šolnina 

Rojstni dan sem preživela v bolnišnici. Ko me je obiskal mož, je s seboj prinesel kalo, mojo najljubšo rožo, in torto z belo čokolado, ki jo imam najraje od vseh sladkih reči. Že to je bilo dovolj lepo presenečenje. A v rokah je imel tudi pismo. V njem je bil darilni bon s plačano celotno šolnino za študij Poslovnih ved na magistrski ravni! Kar verjeti nisem mogla, da mi je mož izpolnil željo, ki se je meni zaradi več okoliščin zdela letos še neuresničljiva. Med študijem sem postala mamica, po 10 letih sem zamenjala službo, iz Ljubljane sem se preselila na obalo. Čeprav sem si želela študij nadaljevati, se je zdelo vsega preveč, da bi se že kar takoj vpisala na naslednjo stopnjo. A ker imam moža, ki me dejansko sliši in ne samo posluša, in ki se mu zdi naložba v moje znanje pravo darilo, sem zdaj podiplomska študentka Poslovnih ved.

Hvala, Aleš!

Emma, kitara in delo z ljudmi

Zaposlena sem v IT podjetju. Ukvarjam se s projekti, povezanimi s sistemom CRM – torej z učinkovitim upravljanjem s strankami. Čeprav gre za IT rešitve, ves čas vem, da gre za ljudi! Ti so najpomembnejši. Po duši sem prodajalka in res imam rada delo z ljudmi. Zato sem na prvi stopnji izbrala študij komerciale, FKPV pa zato, ker so ga priporočali znanci, ki so že imeli izkušnje s to fakulteto. Študentje smo bili med seboj zelo različni. Veliko smo se naučili tudi drug od drugega, predvsem pa smo postali med seboj prijatelji. Tudi sošolci so me spodbujali, naj s študijem nadaljujem. Jaz pa sem v tem času postala mama mali princeski Emmi. Razmišljala sem, da sem žena, sestra, hčerka, prijateljica, sodelavka, gospodinja in strastna ljubiteljica rock glasbe, ki ima rada čas za knjigo, film, kavo in igranje na svojo črno kitaro. V življenju me najbolj veseli navihanost male, komaj leto in pol stare hčerke, iskren objem in čas, ki ga preživimo s svojimi najdražjimi. Ob vsem tem pa je bila želja po nadaljevanju študija res močna. Bo že še prišel čas, sem si mislila. In zdaj je že tu!

Želje, čas in organiziranost

Že na prvi stopnji študija sem si res zelo želela dokončati izobraževanje. Za mano so bile pretekle slabe študijske izkušnje. Res pa je, da so bile takrat drugačne okoliščine in da sem jaz tedaj imela neka druga leta in nek drug način razmišljanja. Zdaj sem imela pravo podporo svojih ljudi.  Znala sem se tudi bolje organizirati in kakovostno preživeti čas z družino – kljub službi in študiju. Pri tem so mi koristila tudi znanja, ki sem jih pridobivala v vlogi zaposlene študentke. Na začetku so me posebej privlačila predavanja na temo kadrovanja, ljudi, kulture podjetja. Zdaj se pogosto spomnim predavanj o organiziranju in vodenju projektov. Predmet se mi je zdel zahteven, predavateljica pa zelo organizirana in hkrati tako človeško dostopna. Zaradi znanj, ki sem jih pridobila, in izkušenj, ki jih prinašajo službene obveznosti, zdaj res vem, da brez dobre organizacije ni dobrih projektov! Velja tudi za zasebno življenje 😀

Nepredvidljivost in lepota majhnih ciljev

V življenju si sicer ne postavljam ciljev za pet let vnaprej! Življenje je nepredvidljivo. Rajši si zastavim več manjših ciljev, ki jih zmorem doseči. Za zdaj si želim, da bi imeli ljudje malo več časa zase in za prijetne klepete. In želim si uspešno končati prvi letnik Poslovnih ved! Priznam: ponosna sem nase. Turbulenten čas je za mano. A vem, da brez novih izzivov ni napredka! Tudi zato vsakomur priporočam nadaljevanje izobraževanja! To je najboljše, kar lahko podarite sebi ali nekomu, ki vam veliko pomeni.

 

Avtorica:

Lidija Mlinarič, diplomantka smeri Komerciala, magistrska študentka smeri Poslovne vede II