Danes je vedno, jutri nikoli

|
Tadej Klemenšek

Želje za leto 2023? Da uspešno zaključim študij Velnesa na Abituri. Da najdem tisto nekaj, iz česar bom lahko razvil svoj prodajni produkt. Pa adrenalinsko naj bo! Življenje je prekratko, da bi ga živeli enkrat kasneje. To si želim, hkrati pa vem, da preveč strmenja v prihodnost ni dobro. Bolje je živeti danes, kajti danes je vedno, jutri nikoli. Sošolcem, profesorjem, prijateljem in vam, ki to berete, želim, da novoletne dni preživite tako, kot ste si jih zamislili. Ko se prazniki končajo, pa naj se začne najuspešnejše in najsrečnejše leto doslej. Prepričan sem, da lahko s trdim delom vsak doseže vsaj polovico ciljev, ki si jih zada. Pa pomembno je biti srčen in strpen!

Ko se nočeš odreči lepotam domačih krajev

Verjetno me je tega naučilo življenje na turistični kmetiji v Logarski dolini. Naša šestčlanska družina živi na 1125 metrih nadmorske višine, le 5 minut od meje z Avstrijo. Imam tri brate. Sem drugorojeni sin in na svet sem prišel na avtocesti. Namesto da bi se na šolo pripravljal v vrtcu, so me doma seznanjali kar s pravim kmečkim delom, ki te za življenje opremi ne le z izkušnjami, ampak tudi z vrednotami, kot so disciplina, odgovornost in poštenost. V osnovno šolo sem do četrtega razreda hodil v Solčavo, nato pa v Luče.

Ritem življenja se je spremenil, ko sem začel obiskovati Srednjo zdravstveno šolo v Celju. Lahko bi živel v internatu, a sem se raje vsako jutro zbujal malo čez četrto, da sem malo čez peto uro ujel avtobus. Nisem se mogel odreči lepotam Solčavskega in življenja na kmetiji, zato sem srednješolska leta preživel kot dijak vozač, ki večino dneva preživi na avtobusu in v šoli, noči pa vendarle v domači postelji. 

Po srednji šoli, ko sem naredil tudi tečaj za maserja, sem se odločil za študij Velnesa in za to najprej izbral Višjo šolo za gostinstvo in turizem v Mariboru. Ko sem ugotovil, da bi moral naslednja leta preživeti v mestu, sem se že po enem tednu kar izpisal in našel pravo rešitev na Abituri v Celju. Možnost bivanja doma je zmagala. Po končanem prvem letniku Velnesa sem bil zares navdušen nad znanji, ki jih tu osvajam, hkrati pa imamo tu način dela, ki  je pravi zame. Poleg študija lahko pomagam doma na kmetiji.

Na predavanja se pripravim v naravi  

Študij na Abituri je prilagojen ljudem, ki hodijo v službo, imajo otroke in druge obveznosti. A kljub prijazni organizaciji je tu za študijske uspehe treba pošteno dokazati svoje znanje. Na šoli veljajo kriteriji, od katerih ne odstopajo in tako je prav! Pri študiju kombiniramo klasična predavanja in delo na daljavo. Slednje je lahko dvorezen meč, če se ga ne lotiš prav in če pozabiš, da je treba biti tudi samoiniciativen in sodelovalen. Jaz sem se odločil, da bom vestno obiskoval predavanja.  Delo na daljavo mi ustreza zaradi oddaljenosti od šole.

Čeprav je pri nas vedno živahno (poleg nas šestih domačih so tu še gostje turisti), poskrbim za poslušanje v miru in tišini, v prezračenem prostoru z dobrim internetnim signalom. Predpriprava vključuje tudi to, da sem spočit in željan novih znanj. Namesto da bi se vozil v Celje, se pred predavanjem najraje odpravim na krajši sprehod v naravo, kjer se nadiham svežega zraka, hkrati pa telo napolnim z adrenalinom. Najlepši pogledi na Kamniške Alpe mi dajo dovolj energije za aktivno sodelovanje pri pouku.

Študijske vsebine, ki jih tu dobivam, bi bile po mojem mnenju koristne ne samo za tiste, ki nas zanimata turizem in velnes, ampak za prav vsakogar. Vanje je vpletenih veliko življenjskih vrednot, kot so prijaznost, strpnost, spoštovanje drugih in samega sebe.  Osebno mi je bil zelo všeč predmet Poslovno sporazumevanje in vodenje. Spoznavali smo pravila komuniciranja, ki bi vsakemu prav prišla tako v poslovnem kot zasebnem življenju.

 

Stik z različnimi ljudmi – pri delu in doma

Že od konca osnovne šole poletja delam na vstopu v Krajinski park Logarska dolina.  Ob pobiranju vstopnine lahko krepim znanje tujih jezikov. Zadnji dve leti sem dobil priložnost za delo na info točki, kjer se je ob pripetljaju izkazalo, kako dobro je povezovati različna znanja.  Neke vroče nedelje je opoldne k meni pritekel prestrašen fantič in vpil, naj pokličem reševalce, ker je njegovemu očetu zelo slabo. Že med klicem in s telefonom v roki sem prihitel do bledega kolesarja na klopi pod smreko. Ni se zavedal samega sebe, zato je bil pravočasni klic na številko 112 še kako upravičen. Ocenil sem, da je dehidriran in sem mu do prihoda reševalcev dajal vodo po majhnih požirkih. Kasneje se je izkazalo, da je bilo moje ravnanje pravilno, in priznam: bil sem ponosen na ohranjeno srednješolsko znanje prve pomoči.

Z različnimi ljudmi imamo veliko stika na domači turistični kmetiji, zelo različni pa smo si tudi mi med seboj. Čeprav smo štirje bratje odraščali v istem okolju, imamo različne življenjske cilje. Starejši brat je rojen govornik in zdaj študent podiplomskega študija ekonomije. Mene zanimata zdravstvo in turizem. Mlajši brat je bolj tehnične sorte, ki se je – morda tudi zaradi dveh malih hidroelektrarn, ki jih imamo doma – vpisal na srednjo elektro šolo. Najmlajši, ki je zdaj v osmem razredu osnovne šole, pa je najbolj ročno spreten in ga veseli oblikovanje lesa. Čeprav smo si med seboj različni, smo vsi tesno povezani z domačo kmetijo in turizmom.

Ponosni športniki in iskalci miru

Povezuje nas tudi šport. Do leta 2015 je na naši kmetiji uradno obratovalo malo smučišče. Od malih nog smo se doma vsi intenzivno ukvarjali s smučanjem in bili tudi tekmovalno uspešni.  Na državnih tekmovanjih smo osvojili 6 medalj, v času osnovne in srednje šole pa vsako leto uspešno sodelovali tudi na Avstrijsko-Koroškem pokalu. Osebno sem ponosen na osvojeno 1. in 3. mesto na državnem tekmovanju v veleslalomu. To sta bila mejnika, ki sta me zaznamovala in mi bosta za vselej ostala v lepem spominu. Poleti, ko ne smučam, se amatersko ukvarjam z nogometom, vse leto pa me navdušuje tudi fotolov. Zelo rad hodim po gorah in fotografiram gamse, muflone, jelene, srnjake. Tesno sem povezan z naravo.

Dobro vidim, kakšne prednosti nam ponuja podeželje. Čist zrak, čista voda, zelenje in mir so pomemben del tega, kar iščejo gostje pri nas. Ponujamo jim kotičke, kjer se lahko sprostijo in uživajo v naravi, se posvetijo sebi in svoji družini. Tudi za novo leto pri nas ne prirejamo večerij in silvestrovanj, ampak gostom pustimo, da sami izberejo, kako bodo preživeli praznične dni. V Loagrski dolini imajo možnosti za družabno noč, pri nas pa jih čakata mir in lastni velnes, ki ga lahko koristijo, kolikor jih je volja.

Tudi naša družina se v teh dneh želi predvsem spočiti. Ob ognju v kaminu se veliko pogovarjamo o preteklem letu in igramo karte. Zavedamo se, da bo tudi novo veto, ki prihaja, enkrat samo še staro leto.

 Najdimo odličnost v sebi

Seveda imamo vsi cilje za prihodnost. Jaz bi rad delal nekaj, kar bi povezalo zdravstvo, turizem in ljudi. Dobro se počutim, ko pomagam ljudem, in če bo to lahko moje delo, bo top super! Vem tudi, da ni tako pomembno, kaj delamo v življenju, da pa je zelo pomembno, da to delo opravljamo z veseljem in zagnanostjo. Če pride do neuspeha, se ne smemo ustrašiti. Neuspeh nam daje možnost, da storimo to stvar še enkrat in bolje. Nauči nas nekaj novega. Tudi prek takih trenutkov najdemo sebe. Zato ob novem letu vsem želim, da ne bi iskali odličnosti v vseh pogledih, ampak v tistih, za katere je kdo rojen in nadarjen. Prav vsak med nami je odličen v neki stvari. Najdimo jo in pokažimo svetu!

O avtorju: Tadej Klemenšek je študent drugega letnika Abiture, smer Velnes. Doma je na turistični kmetiji Klemenšek v Logarski dolini. Star je 20 let in je strasten športnik. Nadvse rad ima tudi naravo. Njegov najljubši letni čas je jesen, saj je polna barv in vreme je imenitno za pohode ter fotolov.

 

Več informacij o njihovi turistični kmetiji prejmete na: https://www.alpske-sanje.si/