Led je prebit. Vpisal sem se na višješolski študij in študiram. Abitura. Organizator socialne mreže. »And now something completely different!« bi rekli v cirkusu Monty Phytona. Sem namreč gozdar. Kot strokovni sodelavec sem zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Trideset let dela je za mano. Uživam v svojem delu in poklicu. Sem zaprisežen »terenec«. Meritve, vzorčenja in popisi stanja … zunaj, v gozdu in z ljudmi na terenu. Ni vedno lahko, je pa to zagotovo najlepše delovno okolje. Rad rečem: »Delo je resno, služba naj bo pa zabavna!«.
Ni mi dolgčas.
Ob rednem delu s kolegi skrbim za Galerijo Gozdarskega inštituta Slovenije. Letos smo organizirali že 34. razstavo. Prihod v službo, kjer te najprej pozdravijo slike, skulpture ali fotografije, je prijeten. Verjamem, da obstaja povezava med znanostjo in umetnostjo. Njun skupni imenovalec je ustvarjalnost. Zame je že gozd z vsemi svojimi elementi vir doživetij in lepote. Na našem inštitutu sem bil pobudnik za ustanovitev sindikata in sem ga 26 let tudi vodil. Zanimiva izkušnja me je marsikaj naučila o ljudeh, o odnosih, o pravu, o delovanju sistemov in o sebi. Tu predstavljaš in zastopaš interese (ekonomske, socialne, kulturne) članov, razvijaš solidarnost, socialno partnerstvo in dialog, skrbiš za družbeno pravičnost, enakopravno obravnavo in možnosti. Verjetno je sindikalno delo tudi spodbudilo mojo željo po poglobljenem znanju na področju dela z ljudmi.
Afwan in šukran (prosim in hvala).
Pomagati ljudem, ki jih sistem zapostavi, izvrže ali ne sprejme, je zame nujno. Tako sem pred petimi leti spoznal Ahmeda. Begunca iz Iraka, ki je po kalvariji potovanja v varnejši, mirnejši svet pristal v Sloveniji, v Nastanitvenem centru v Logatcu. Njegova družina je med potjo ostala brez očeta, bili so oropani, ustrahovani in preganjani. Še ne polnoleten je postal odgovoren za mamo, mlajšega brata in sestro. A Ahmed ni malodušen! Je prodoren in želel se je vključiti v našo skupnost in to olajšati tudi drugim. Uvidel je težave, ki nastajajo zaradi sporazumevanja – nepoznavanje jezika onemogoča osnovno vključitev v družbo – zato se je odločil napisati slovar. Slovensko – angleško – arabski slovar za uporabo v šoli. S to idejo je prišel do moje prijateljice Bojane, psihologinje in delavke v svetovalni službi. Bojana naju je povezala in priskočil sem na pomoč. Tako smo Ahmed, ki je z vnemo in srčnostjo pripravljal gradivo, Bojana, ki ga je v ideji spodbujala in mu pomagala s slovenskim tekstom, in jaz z izkušnjami z oblikovanjem in pripravo gradiva za tisk slovar uspešno izdali! V zadovoljstvo vseh. Ahmed je žarel, dobil je samozavest in občutek sprejetosti. Sedaj živi z družino v Ljubljani. Je zaposlen in je našel svoj prostor v Sloveniji. Z družino čakajo na državljanstvo. Takšna izkušnja se te dotakne in te izpopolni.
Na novem začetku.
In sedaj sem ponovno »bruc«. Tokrat ne z mlado družino in skrbjo za »preživetje« v Ljubljani, temveč ob vnukih in s številnimi izkušnjami, ki so me pripeljale nazaj v Celje, v predavalnico. Pritegnil me je program študija Organizator socialne mreže. Kdo ostane ravnodušen ob reku na spletni strani Abiture: »Ustvari boljšo in za vse generacije pravičnejšo družbo.«? Veselim se novega znanja, je pa seveda prisotne tudi malo negotovosti. Le ob spremljanju predavanj na daljavo čutim boleč hrbet. Sem pač že v takih letih. Pestra študijska družba smo tu – a gozdarji vemo, da je v pestrosti moč in bogastvo.
O avtorju:
Robert Krajnc je kot strokovni sodelavec zaposlen na Oddelku za prirastoslovje in gojenje gozda na Gozdarskem inštitutu Slovenije. 1985 je končal Srednjo gozdarsko šolo v Postojni, na Biotehniški fakulteti je 1986 vpisal Višješolski študij gozdarstva, zdaj pa ob delu študira na Abituri, v programu Organizator socialne mreže.
Avtorica Fotografije 2 in Fotografije 4: Polona Avanzo